Skupaj proučujejo širjenja živega srebra v zalivu Minamato in morju Yatsushiro na Japonskem, pri nas pa v Tržaškem zalivu. Poleg meritev širjenja živega srebra skušajo napovedati dogajanja v bodoče in predlagajo ukrepe za izboljšanje. V severnem delu Tržaškega zaliva gre za živo srebro, ki je bilo v preteklosti odloženo v naplavinah Soče in Idrijce, zato ga reki, v manjših količinah, še vedno prenašata proti morju in v zaliv, čeprav je rudnik zaprt.
Pri raziskavah prispevajo slovenski raziskovalci lastni trodimenzionalni matematični model, ki ga uporabljajo tudi Japonci, oni pa meritve tokov z izvrstnimi in zelo dragimi inštrumenti. Morske tokove merijo z akustičnim dopplerjevim merilcem. Strovkovnjaki IJS so med meritvami, hkrati pa v strugi Soče, pobirali vzorce vode in usedlin z dna, za ugotavljanje prisotnosti živega srebra in izračunavanje hitrosti prenosa prvine iz reke v morje.
Od 22. do 27. septembra, 2003, so uspešno merili gibanja vode in koncentracije živega srebra okrog izliva Soče. Z rezultati bodo na FGG umerjali in preverjali svoj matematični model. Sodelovanje omogičata Japanese Society for Promotion of Science in Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport.
Problemi onesnaževanja z živim srebrom so pereči skoraj po vsem svetu. Vsaki dve leti je svetovna konferenca "Mercury as a Global Pollutant", ki se je udeleži preko 600 znastvenikov. Junija, prihodnje leto, bo ta konferenca v Ljubljani v Cankarjevem domu.
Uspešno izvedene meritve smo omogočili tudi člani društva Potapljači Luke Koper (PLK), Sekcije za znanstveno raziskovanje. Pomagali smo priskrbeti obvezna dovoljenja italijanskih oblasti, zbrati podatke o pristanih in namestitvah, o razvoju vremena med meritvami, predvsem pa s prevozi. Alfred Zajič in Jure Vrunč nista bila le kapitana svojih plovil! Prijazni gostje so iskreno pohvalili tudi njuno pomorsko izkušenost, poznavanje morja in vremena ter priročnost pri reševanju številnih drobnih zadreg, ki se pri takih odpravah vedno pojavijo. Da sta bila zadovoljna tudi sama, pove njuno navdušenje nad novimi poznanstvi. Ostalo, od seznanjanja z zahtevnimi metodami dela in zapletenimi inštrumenti do ciljev projekta, je bilo itak pričakovano.
Ob slovesu je bilo srčno izraženo pričakovanje ponovnega snidenja v naslednjem letu!
Prof. dr,. Rudi Rajar, FGG, Hidrotehnični oddelek in Jože Žumer, vodja Sekcija za znanstveno raziskovanje pri društvu PLK
 |
Najpomembnejše so bile meritve gibanja vode v celotnem vodnem stolpcu med plovbo. Aparat, ki to zmore, sliši na angleško ime "Acoustic Doppler Current Profiler", na kratko: ADCP. (Foto: A. Zajič) |
|
|
Kabina Tine ni bila verjetno še nikoli tako polna elektronskih naprav!
Za merjenja gibanj vode med plovbo je obvezna sočasna raba zelo natančne satelitske navigacije in povezovanje vseh meritev z računalniškimi programi. (Foto: A. Zajič) |
|
Zbor večine udeležencev po povratku v Marino Koper! Z leve: (Foto: J. Žumer) |
Odsotni strokovnjaki Instituta Jožefa Štefana:
|
1.200 kHz, Rdinstruments, http://www.rdinstruments.com
| Na ovalni valj so postavljene štiri sonde, ki v vodo
oddajajo impulze s frekvenco 1.200 kHz.
Zaradi dopplerjevega efekta se odboj impulza od delcev v vodi (plankton, usedline…) vrača z nekoliko spremenjeno frekvenco. Odboju od delcev, ki se od sonde oddaljujejo, se frekvenca nekoliko zmanjša, odboju od delcev, ki se približujejo pa poveča. Razlika v frekvencah oddanih in sprejetih impulzov omogoča računanja hitrosti gibanja delcev v vodi in s tem hitrosti tokov. Globino delcev v vodi dobimo iz časovne razlike med oddajanjem signala in prejemom odboja. Na opisan način lahko merimo gibanja delcev in vode v celotnem vodnem stolpcu, po metrskih plasteh, do globin -18 m, z drugimi frekvencami pa še globlje. Če sistemu dodamo zelo natančen inštrument satelitske navigacije, GPS, lahko vodne tokove merimo tudi med vožnjo. Pri tem računamo hitrosti gibanja delcev in tokov iz razlik med hitrostmi vodnih delcev in plovila. Tako lahko v zelo kratkem času izmerimo zelo veliko področje. Pri tokratnih meritvah so v eni uri izmerili gibanja vode do dna na razdalji 5 milj! |
 |
Alfred Zajič-Cico
