Ogled kantine Vinakoper

Čeprav smo se že nekaj časa dogovarjali o sobotnem potopu v Fijesi, so nas meteo mojstri prepričali z napovedjo, da se bliža “thunderstorm weekend”. Vseeno smo se ala last minute odločili, da se družimo. Odločitev je padla v četrtek in sicer, da gremo na ogled kleti Vinakoper. Tako se nas je 9 članov v soboto ob 9:30 odpravilo raziskovati  težko pričakovane “podzemne” prostore. Že na samem začetku ogleda smo dokazali, da nismo od muh, ko je vlogo vodiča prevzel Basiaco in vodičko podučil kaj oz. kje se nahajajo razni vojaški bunkerji. Po kratki predstavitvi smo se končno odpravili v klet. Pričakala so nas mogočna, ročno izdelana lesena vrata, za katerimi se začne “ta pravo”. Temperatura pade na 12 stopinj, pomanjkanje svetlobe ustvari posebno atmosfero. Prepustimo se prijetnemu vonju, značilnemu za vinske kleti in poslušamo vodičko kako vneto razlaga. Tudi odgovore na vsa naša vprašanja je imela na dlani. Iz ene dvorane v drugo, pa potem še v tretjo, z vmesnim obveznim daljšim postankom pred mogočnim sodom, ki je bil namenjen malvaziji in kapacitete od 41.427 litra. Zaradi splošnega pomanjkanja znanja v vzdrževanju tovrstnih sodov se ga že vrsto let ne uporablja več in služi strogo kot glavna atrakcija vinske kleti. Po slabih dveh urah smo tako ponovno zagledali dnevno svetlobo in se odpravili v prodajalno, kjer nas je čakala degustacija raznih vin po priporočilu vodičke. Po enem, dveh, treh …..n-tem kozarčku belega, redečega, roza vinčka smo ustvarili pravo vzdušje in tako na najboljši možni način zaključlili z ogledom. Juf, ura je šele 11:30, ni druge kot se odpraviti nazaj v klub, kjer nas je čakala degustacija domačih in manj domačih suhomesnatih dobrot. S tem našega dneva še ni bilo konec, saj smo nekateri še vedno polni energije in odločni za nadaljevanje v kolesarskem slogu proti Piranu, kjer se odvija solinarski praznik. Tako se nas je pet članov odpravilo po Parenzani proti Piranu. V Piranu naletimo na naša dva old timerja 😉 Borisa in Daco. Dva kozarčka z njimi, kolegica Nataša nas vmes še pogosti z pravkar kuhanimi pedoči (hvala;)) in za cilj si kot se spodobi za prave potapljače določimo potapljaški center na punti. Tam nas pričaka Marjan, ki je pravkar prišel iz vode, dve tri besede in že pijemo kafe na pomolu pred centrom, zaslužena pavza. Pot nazaj je še dolga, zato se kar hitro odpravimo proti Kopru z obveznim pit stop postankom v Izolski marini na pijači in porciji kalamarov. In glede na to ,da se nahajamo v Izoli, dan smo začeli v vinski kleti, se spodobi, da obiščemo še našo Vesno na še eni degustaciji. Preden zapustimo Izolo, sledi še obisk mini muzeja tovariša Tita, hja kje so uni časi.  No, ni še konec dneva. Za konec smo si še izmislili roštiljado v klubu, da slučajno ne bomo v minusu s kalorijami :).

Evo, tako na kratko je izgledala naša full day sobota. Da ne pozabim omeniti – sončna, tako, da meteo mojstri hvala za opozorilo :P.

Nazaj na dogodki v letu 2013